Poglavje 2 – Teorija
6. Pregled ladijskih sistemov
Preden začnemo s kratkim opisom ladijskih sistemov, je treba povedati, da so ladje avtonomne v najširšem pomenu besede, saj imajo posadko in v nekaterih primerih tudi potnike ter potrebujejo enake storitve kot mesto, kot so: proizvodnja električne energije, proizvodnja sanitarne vode, hotelske storitve, čistilne naprave za sive in črne vode itd.
Na krovu so v osnovi vgrajeni trije sistemi: pogonski sistem, ki služi izključno za premikanje ladje, pomožni sistemi za proizvodnjo električne energije in sistem za distribucijo električne energije.
Obstaja tudi četrti sistem za nujne primere, katerega funkcija je, da v primeru okvare opreme sistema za proizvodnjo električne energije to energijo dovaja bistvenim storitvam ladje, da se ponovno aktivirajo vsi poškodovani sistemi in v ta namen vzdržuje ladijsko razsvetljavo.
Vsi trije sistemi so medsebojno odvisni, saj pogonski sistem za delovanje potrebuje električno energijo, ki jo proizvajajo pomožni sistemi prek glavne razdelilne plošče za električno energijo.
Začnimo z majhno klasifikacijo ladij, s katerimi bomo v tem projektu poskušali pravilno upravljati z energijo, ki jo ladja potrebuje.
Spodaj je razvrstitev ladijskega prevoza specializiranega tovora, slika 3. Vojne ladje in podmornice v tem tekstu ne bodo obravnavane.

Slika 3: Klasifikacija ladijskega prevoza specializiranega tovora.
Glavne vrste pogonskih goriv, ki jih uporabljajo trgovske ladje svetovne flote, lahko povzamemo takole:
- dizelski pogon,
- pogon s parnimi turbinami,
- pogon s plinskimi turbinami,
- dizelsko-električni pogon,
- pogon na plinsko-parno turbino, kombinirani cikel.
DIZELSKI POGON
Tako imenovani dizelski pogon, slika 4 , je sestavljen iz enega ali več dizelskih motorjev, povezanih s propelerjem ali propelerji ladje. Ta povezava se lahko vzpostavi neposredno preko gredi med dizelskim motorjem in propelerjem, ali pa se povezava vzpostavi preko reduktorja, ki prilagaja visoko hitrostni dizelski motor propelerju, ki se vrti z nizko hitrostjo, za zagotavljanje večjega pogonskega izkoristka.


Slika 4: Dizelski pogon
Dizelski motorji, ki so neposredno povezani s propelerjem, so izdelani z reverzibilnimi dizelskimi motorji, imenovanimi počasni motorji s hitrostjo med 90 in 130 vrt/min, ki delujejo z dvotaktnim ciklom. Ta vrsta pogona se vgrajuje predvsem na tankerje, ladje za prevoz razsutega tovora, ladje za splošni tovor in kontejnerske ladje na splošno.


Slika 5: Dizelski pogon, povezan s propelerjem preko reduktorja
Dizelski pogon, povezan s propelerjem preko reduktorja, slika 5 , se izvaja s štiritaktnimi dizelskimi motorji s srednjimi hitrostmi med 500 in 600 vrt/min, s propelerji z nastavljivim naklonom. Takšni motorji so nameščeni na ladjah, trajektih, potniških in nekaterih splošnih tovornih ladjah. Ta motor je za polovico lažji od dvotaktnega motorja.
Več kot 90 % ladij v svetovni floti uporablja za svoje glavne in pomožne dizelske motorje kurilna olja, proizvedena z rafiniranjem nafte, imenovana težko kurilno olje (HFO) in ladijsko dizelsko olje (MDO). Specifična poraba počasnih dvotaktnih dizelskih motorjev je med 180 in 190 g/kWh, za srednje hitre štiritaktne dizelske motorje pa med 190 in 220 g/kWh.
Dizelski motorji za pogon, ki so neposredno ali prek reduktorja priključeni na propeler, običajno opravljajo le to funkcijo pogona, električne potrebe plovila pa morajo biti zagotovljene prek električnih generatorjev, tj. skupin, ki jih tvorijo dizelski motorji, priključeni na generatorje izmeničnega toka.
Tako imenovani dizelski pogon je v obeh različicah najpogosteje uporabljen v svetovni ladijski floti in lahko predstavlja skoraj 90 % le-te.
POGON S PARNIMI TURBINAMI
Slika 6 predstavlja pogonsko parno turbino, v kateri je prikazan celoten delovni cikel te vrste propelerja. Para, proizvedena v kotlih, bo delovala z visokotlačnimi, srednjetlačnimi in nizkotlačnimi turbinami, ki bodo svojo moč z zelo veliko hitrostjo prenašale na propeler prek reduktorja, ki je odgovoren za prilagajanje turbin propelerju.
Ta vrsta elektrarne ima prednost, da lahko kuri vse vrste goriva, bodisi tekoče, plinasto ali trdno, slabost v primerjavi z dizelskimi motorji pa je, da je njihova specifična poraba goriva precej višja.
Pogonske parne turbine se pogosto uporabljajo predvsem na ladjah, ki prevažajo utekočinjeni plin (LNG), pri čemer se vrenje tovora uporablja kot gorivo za kurjenje v kotlih.

Slika 6: Zasnova pogonske parne turbine
POGON S PLINSKIMI TURBINAMI
Na sliki 7 imamo ladijski pogonski sistem s plinskimi turbinami, ki delujejo po Braytonovem ciklu z vmesnim ponovnim segrevanjem. Nizkotlačna turbina je s propelerjem povezana prek menjalnika hitrosti, ki ima funkcijo prilagajanja hitrosti turbine hitrosti propelerja.
Ta vrsta pogona je pogostejša na vojnih kot na ostalih ladjah, predvsem zaradi visoke porabe goriva. Kot prednost lahko navedemo, da je razmerje moč/teža oziroma moč/prostornina zelo ugodno.

Slika 7: Zasnova pogonske plinske turbine
DIZELSKO-ELEKTRIČNI POGON
Na sliki 8 (a), (b) in (c) imamo prikazan dizelsko-električni pogon, ki ga sestavljajo ladijski propelerji, ki jih poganjajo elektromotorji, ki so nanje priključeni neposredno.
Električno energijo za elektronske pogonske motorje, preostale dele ladje in storitve, pomožne stroje in krovne stroje, razsvetljavo itd. proizvaja več skupin dizelskih generatorjev, ki proizvajajo vso potrebno elektriko.
Dizelski motorji se uporabljajo za pogon generatorjev električne energije, na splošno ti uporabljajo tako tekoče kot plinasto gorivo, dizelski motorji pa so običajno srednje hitri štiritaktni motorji.
Dizelsko-električni pogon se pogosto uporablja na križarkah in tistih plovilih, ki potrebujejo dinamično pozicioniranje (DP).



Slika 8: Shema dizelsko-električnega pogona
POGON NA PLINSKO-PARNO TURBINO, KOMBINIRAN CIKEL
Pogon, imenovan kombinirani cikel, vključuje uporabo dveh pogonskih strojev z različnima delovnima cikloma. Do danes sta bila najpogosteje uporabljena dizelski ali plinski kombinirani CODOG, imenovan kombinirani plinski ali plinski COGOG, kombinirani plin in plin COGAG, kombinirani dizel in plin, CODAG in kombinirani plin, elektrika in para, COGES.
Vsi zgoraj navedeni so kombinirani sistemi za ladje, ki zahtevajo veliko moč in nimajo veliko prostora v strojnici. Običajno so ti pogoni nameščeni predvsem na hitrih plovilih ter križarkah in vojnih ladjah.
Na sliki 9 smo prikazali pogon s plinsko turbino in dizelskimi motorji CODAG, povezanimi z vodnim curkom in propelerji preko reduktorjev. Ta sistem neodvisno uporablja dizelske in plinske turbinske motorje, tako da ladja uporablja dizelske motorje s konvencionalnimi propelerji za doseganje povprečne potovalne hitrosti, če pa potrebuje višjo hitrost, pa bo prestavila na delovanje plinske turbine in pogona na vodni curek.

Slika 9: Pogonska plinska turbina s kombiniranim ciklom parne turbine
Na sliki 10 imamo tudi pogonski sistem s plinskimi turbinami in dizelskimi motorji, CODAG, ki s pomočjo reduktorja prilagaja hitrost tako visoko hitrostnih kot nizko hitrostnih propelerjev. Ta pogonski sistem ne bi smel vključevati tako imenovanega kombiniranega cikla in ne bi smel uporabljati odpadne toplote iz izpušnih plinov motorjev in parnih turbin za proizvodnjo pare in njeno uporabo v parni turbini.

Slika 10: Pogonska plinska turbina s kombiniranim ciklom parne turbine z reduktorjem za zmanjšanje hitrosti
Na sliki 11 vidimo klasično pogonsko napravo s kombiniranim ciklom, ki jo sestavljata dva cikla, plinski cikel ali primarni cikel in sekundarni cikel ali parni cikel.
Primarni cikel je edini, ki porablja gorivo. Toploto izpušnih plinov tega primarnega cikla ujame toplotni izmenjevalnik za izrabo odpadne toplote (heat recovery steam generator - HRSG) in se uporabi za proizvodnjo pare. Ta para nato poganja sekundarno turbino, zato je skupni izkoristek obeh ciklov višji od 50 %.
Obe turbini sta lahko priključeni na generator električne energije, ki proizvaja električno energijo, potrebno za vse storitve plovila, ali pa sta lahko priključeni tudi na ladijske propelerje.
Tovrstna namestitev se lahko uporablja na večini ladij za izkoriščanje preostale toplote izpušnih motorjev in plinskih turbin. Od 70. let prejšnjega stoletja so tankerji imeli kombinirano ciklično napravo, pri kateri je toplota izpušnih plinov glavnih dizelskih motorjev prehajala skozi rekuperator toplote izpušnih plinov za proizvodnjo pare, ki se je uporabljala v turbini, povezani z električnim generatorjem, ki je proizvajal vso električno energijo, potrebno za plovbo plovila.
Gorivo, ki se uporablja v teh obratih, je lahko v tekočem ali plinastem agregatnem stanju.

Slika 11: Klasični pogonski sistem s kombiniranim ciklom
Na sliki 12 imamo pogonski sistem s kombinirano plinsko turbino in parno turbino za proizvodnjo električne energije, COGES, za elektromotorje za pogon. Ta vrsta pogonskega sistema je običajno nameščena na električnih pogonskih sistemih križark.
Slika 12: Pogonska naprava s plinsko turbino s kombiniranim ciklom.
Na sliki 13 imamo graf, ki primerja zmogljivost in moč vseh vrst motorjev, ki jih je mogoče vgraditi v dvojni dizelski motor, ki uporablja tekoča in plinasta goriva.

Slika 13: Grafična primerjava moči in zmogljivosti različnih motorjev
Pomožni sistemi za proizvodnjo električne energije na krovu ladje
Pomožni sistemi za proizvodnjo energije na ladji, kot že pove samo ime, imajo izključno nalogo proizvodnje električne energije, ki jo potrebujejo ostali ladijski sistemi, kot so pogon, razsvetljava, klimatizacija, hotel, čistilne naprave za sive in črne vode, naprava za proizvodnjo sanitarne vode, hlajenje termičnih strojev, krmilni sistem itd. Brez pomožnega sistema ladja ne bi mogla opravljati svoje funkcije prevoza blaga vseh vrst.
Slika 8 (a) in (b) prikazujeta dva diagrama pomožnih elektrarn za proizvodnjo električne energije, pri čemer ta energija gre v glavni razdelilnik električne energije.
Glavna stikalna plošča
Glavna stikalna plošča je vmesna instalacija v ladijskem distribucijskem tokokrogu, ki povezuje generatorje in porabnike energije. Generatorji energije na ladjah so pomožni motorji z alternatorji, porabniki pa so različni stroji v strojnici, kot so elektromotorji, puhala, razsvetljava, klimatske naprave itd.
Zelo pomembno je izolirati vsako vrsto napake v električnem sistemu, ki se napaja iz glavne stikalne plošče (MSB), sicer bo to vplivalo na vse ostale sisteme, ki so nanjo priključeni. Če takšna izolacija ni zagotovljena, lahko že kratek stik v majhnem sistemu povzroči izpad električne energije na celotni ladji.
Zato se na ladjah uporabljajo različne varnostne naprave, ki so nameščene na glavni stikalni plošči (MSB) in električnih razdelilnikih. To zagotavlja varno in učinkovito delovanje strojev ter zavaruje osebje pred električnim udarom, tudi če je en sistem okvarjen.

Slika 14: Glavna stikalna plošča v strojnici.
Na sliki 14 si lahko ogledate glavno stikalno ploščo v krmilniku strojnice.
Na sliki 15 si lahko ogledate shemo distribucijskega tokokroga električne energije na krovu z generatorji in porabniki.

Slika 15: Shema vezja električne distribucije
PLOVILO Z AVTOMATSKIM NADZOROM

Slika 16: Izmenjava podatkov med viri energije in pogonom ladje
Od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja, z vzponom globalizacije in uporabo ekonomije obsega v pomorskem prometu, kar je privedlo do povečanja velikosti ladij za zmanjšanje stroškov na enoto prepeljanega blaga, so bile te grajene z avtomatskim krmiljenjem vseh njihovih storitev, da bi se olajšalo njihovo delovanje in učinkovitost.
Samodejno krmiljenje različnih operacij na ladji je notranje in nima neposredne povezave z zunanjostjo, kar pomeni, da nihče, ki ni na ladji, ne more manipulirati s temi avtomatskimi krmilnimi elementi. Kot je razvidno iz slike 16 , je lahko manipuliranje z izmenjavo podatkov med viri energije in pogonom ladje ter njenimi operacijami le interno, s strani samih članov posadke, ki imajo do njih dostop. Člani posadke lahko torej dostopajo do ladijskih krmilnih elementov zaradi normalnega delovanja ali pa zaradi sabotaže.
Trenutno smo v tako imenovani digitalni dobi, ki iz več razlogov sili pomorski promet v digitalizacijo, torej, kot je razvidno iz slike 17 , so vsi podatki iz vseh ladijskih sistemov prek satelita povezani s podjetjem na kopnem, kar pa lahko povzroči težave. Znani so že primeri vdora zunanjih posameznikov v podatke ladje, ki so prevzeli nadzor nad podatki in namerno povzročili težave v delovanju ladje, kar ima za posledico nesreče vseh vrst.

Slika 17: Digitalizacija plovil