Poglavje 3 – Teorija

8. Študija primera: Zlonamerna programska oprema NotPetya

Leta 2017 je Maersk napadla zlonamerna programska oprema NotPetya. NotPetya je združevala dve močni in virulentni orodji za vdor: EternalBlue, ki je bil leta 2017 ukraden ameriški agenciji za nacionalno varnost (NSA), in Mimikatz, ki ga je leta 2011 ustvaril francoski raziskovalec.

EternalBlue je bil produkt Nacionalne varnostne agencije (NSA), ameriške obveščevalne agencije za signale in komunikacije, za odkrivanje ranljivost v operacijskih sistemih Windows. NSA je to ranljivost odkrila v obliki napake v protokolu Server Message Block različice 1 (SMBv1), komunikacijskem protokolu za skupni dostop med omrežnimi napravami. Agencija je to napako izkoristila za izvajanje poljubne kode v napravah Windows. NSA se je odločila, da bo to ranljivost, imenovano EternalBlue, obdržala zase. Aprila je prišlo do vdora v NSA in EternalBlue je pricurljal v javnost, vendar so sistemski skrbniki in kibernetski branilci zaostajali pri gradnji obrambe. Microsoft je pred tem izdal popravek za novejše operacijske sisteme Windows, toda starejši operacijski sistemi so dobili popravke šele po razkritju, nekatere različice sistema Windows pa popravka sploh niso prejele.

Tako kot EternalBlue je bil tudi Mimikatz orodje, prvotno ustvarjeno za druge namene. Francoski programer Benjamin Delpy ga je razvil kot dokaz koncepta, da bi pokazal, da je mogoče gesla za Windows pridobiti iz sistemskega pomnilnika, kar je napadalcem omogočilo večkraten dostop do ogrožene naprave. WDigest, funkcija, ki je institucionalnim uporabnikom olajšala ohranjanje prijave, je bila Ahilova peta pri varnosti gesel za Windows. Žal je bil Delpy prisiljen razkriti kodo Mimikatza in nenadoma je Mimikatz postalo standardno orodje za hekerje.

Z združitvijo Mimikatz in EternalBlue v NotPetya so morali napadalci le namestiti zlonamerno programsko opremo in jo pustiti, da se širi. Vstopna točka v sistem za NotPetya je bila Intellect Service, lokalno ukrajinsko podjetje za programsko opremo. Njihov izdelek, MEDoc, je za plačevanje davkov uporabljalo približno milijon podjetij, ki delujejo v Ukrajini, kar predstavlja 80 % ukrajinskih podjetij. Napadalci so domnevno ukradli geslo zaposlenega in izkoristili strežnik, ki ni bil posodobljen štiri leta. Ko so vstopili v sisteme Intellect Service, so uporabnikove pravice povišali na skrbniške in nato v posodobitve programske opreme podjetja vključili več zadnjih vrat. Potem ko so stranke uspešno usmerili na spremenjene posodobitve, so napadalci s pomočjo zadnjih vrat razširili svojo zlonamerno programsko opremo na organizacije, ki so na svoje računalnike namestile MEDoc.

MEDoc je bil nameščen tudi na računalniku podjetja Maersk v Ukrajini, ki je imel »zastarele« operacijske sisteme, ki jih Microsoft ni več podpiral. Ko je NotPetya okužil ta računalnik Maerska, je NotPetya v nekaj minutah ohromil Maerskove sisteme v pisarnah in pristaniščih po vsem svetu. Preden je osebje Maerskovega IT oddelka lahko uskladilo obrambo, so bili računalniki skoraj sočasno ustavljeni. Sporočilo, ki ga je izdal NotPetya, in v katerem je zahteval plačilo v zameno za odstranitev šifriranja okuženih datotek, je nakazovalo, da gre za kriminalni napad z izsiljevalsko programsko opremo. Vendar je bil napad v resnici uničujoč. Podatkov, ko so bili enkrat okuženi, ni bilo mogoče nikoli več restavrirati.