Poglavje 8 – Teorija

2. Avtonomni procesi in tveganja avtomatizacije

SS Ideal X je bila prva komercialna kontejnerska ladja. Iz tankerja za prevoz nafte iz obdobja druge svetovne vojne je bila preurejena v kontejnersko ladjo za panožno parniško družbo Pan-Atlantic. Ideal X je imela nosilnost 58 kontejnerjev. Njena kariera v pomorski logistiki se je končala leta 1965, ko je bila nekoč vodilna ladja novega pomorskega prometa poslana v razrez.

Slika 19: SS Ideal X

(Slika: Malcolm McLean, Panatlantic Steamship Company, 26. 4. 1956)

 

Na splošno velja, da je pretovor kontejnerjev od časov Ideal X doživel ogromne preobrazbe. Danes je največja kontejnerska ladja MSC Irina. Z dolžino trupa 399 metrov in širino 61,3 metra zagotavlja osupljivo kontejnersko kapaciteto 24346 TEU (Transport Equivalent Unit – enota ekvivalentna dvajsetim čevljem oz. 40m3).

 

Slika 20: MSC Irina

(Slika: Orbits hub Technology Private Ltd., 2024)

 

Še danes zahteva po komercialnosti dviguje meje načrtovanja in operativna pričakovanja, postavljena za Ideal X in MSC Irina. Toda kombinacija pomanjkljivo preverjenih poslovnih primerov in novih načrtov je najhitrejša pot do poloma. Medtem ko se razprava vrti okoli možnosti avtonomnih plovil, se moramo spomniti, da je že človek pristal na Luni s pomočjo različnih oddaljenih kontrol vesoljskega poleta in pristajalnega modula. Le kratek čas med dejanskim pristankom na Luni je pristajalni modul upravljal izključno lokalno pilot, preostanek leta je izvedel navigacijski računalnik Apollo. Vodilni računalnik je imel vmesnike za navigacijo in nadzor vesoljskega plovila. Vse to je bilo zasnovano, uporabljeno in funkcionalno potrjeno leta 1966. Zato lahko upravičeno rečemo, da razlog za odsotnost avtonomnih plovil ni pomanjkanje tehnologije. Da bi se bolj poglobili v utemeljitev komercialnega primera avtonomnega plovila, moramo bolje razumeti s tem povezana tveganja.

Tveganje je verjetnost pomnožena s posledicami. Večja kot je verjetnost in hujše kot so posledice, večje je tveganje. Pri obvladovanju tveganj je temeljna ideja zmanjšati verjetnost ali zmanjšati resnost posledic. Ali pa seveda zmanjšati oboje. Tveganja se pojavljajo v številnih različnih oblikah in kategorijah. Spodaj je naštetih nekaj splošno prepoznanih tveganj v pomorstvu.

Slika 21: Seznam splošno prepoznanih tveganj v pomorskem okolju 

(Lahtinen, 2025) 

Za ublažitev teh tveganj so potrebne celovite strategije za obvladovanje tveganj, naložbe v tehnologijo in redno usposabljanje osebja. Na zgornjem seznamu tveganj je kibernetska varnost omenjena nazadnje. Zaradi odvisnosti od IT sistemov pri upravljanju pomorskih procesov je skoraj vse ranljivo za kibernetska tveganja. Motorji plovil so vklopljeni za spremljanje stanja v realnem času. Vremenski podatki temeljijo na vremenskih analizah, izboljšanih z umetno inteligenco in zbranih izkušnjah s preteklih poti. Navigacijski sistemi plovil se posodabljajo na spletu in temeljijo izključno na digitalno ustvarjenih in predstavljenih uporabniških vmesnikih. Dobavne verige se spremljajo in prilagajajo v realnem času z uporabo programske opreme za optimizacijo in umetne inteligence. Če bi že želeli škodovati dobavni verigi v ladijskem prometu, se zdi kibernetska varnost odlična možnost, saj so v današnjem sodobnem ladijskem prometu IT sistemi vključeni v vse procese. Namen škodovati ladijskemu prometu je pomemben dejavnik pri obvladovanju tveganj kibernetske varnosti iz očitnega razloga.

Pri obvladovanju tveganj operiramo z dvema izrazoma: varnost in zaščita. Varnost in zaščita se pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar se nanašata na različna koncepta, zlasti v kontekstih, kot je pomorstvo.

Varnost se nanaša na zaščito ljudi, premoženja in okolja pred nenamernimi poškodbami ali škodo. Osredotoča se na preprečevanje nesreč in zmanjševanje tveganj, povezanih z delovanjem. Zajema ukrepe, sprejete za preprečevanje nesreč, kot so usposabljanje, vzdrževanje opreme, varnostni protokoli in skladnost s predpisi o zdravju in varnosti. Zagotoviti je potrebno, da so rešilni jopiči na voljo in v dobrem stanju, izvajati je treba redne varnostne vaje in izvajati postopke za preprečevanje zdrsov in padcev na plovilu.

Drugič, varnost vključuje zaščito ljudi, premoženja in informacij pred namernimi grožnjami ali zlonamernimi dejanji. Osredotoča se na preprečevanje namerne škode, kot so tatvina, sabotaža ali terorizem. Vključuje ukrepe za zaščito pred kriminalnimi dejavnostmi, nepooblaščenim dostopom in drugimi grožnjami, ki bi lahko ogrozile varnost ali premoženje. Uporaba sistemov za nadzor dostopa, izvajanje preverjanj preteklosti osebja in uporaba nadzornih kamer za spremljanje sumljivih dejavnosti so tudi del zagotavljanja varnosti.

Končno, varnost pomeni preprečevanje nenamerne škode, medtem ko je zaščita preprečevanje namerne škode. Oboje je ključnega pomena za celovito zaščito posameznikov in premoženja, zlasti v okoljih z visokim tveganjem, kot je pomorstvo. Lahko torej rečemo, da se varnost nanaša na notranje grožnje, medtem ko se zaščita nanaša na zunanje grožnje. Notranje grožnje lahko obvladujemo z lastnim vedenjem in na primer z usposabljanjem. Na zunanje grožnje se lahko le pripravimo.

Ker pomorstvo vse bolj sprejema avtonomne sisteme, so robustni ukrepi kibernetske varnosti bistveni za zaščito pred razvijajočimi se grožnjami, zagotavljanje varnega delovanja in ohranjanje integritete pomorskih dejavnosti. To zahteva proaktiven pristop, stalno spremljanje in sodelovanje v celotni panogi. Prehod na rastoče avtonomne sisteme lahko celo zmanjša kibernetska tveganja, saj se človeške interakcije, ki zavestno spodbujajo tveganja, zmanjšujejo.