2. Pogoste kibernetske grožnje

Opredelitev zlonamerne programske opreme

Zlonamerna programska oprema se nanaša na programsko opremo, zasnovano z zlonamernim namenom, ki vključuje poškodbo sistemov, krajo podatkov in motenje delovanja (Stallings & Brown, 2018). V pomorskih operacijah lahko zlonamerna programska oprema ogrozi kritične ladijske sisteme, kot so navigacijski, pogonski in komunikacijski sistem.

Virusi

Virusi se širijo tako, da se vgradijo v legitimno programsko opremo ali datoteke in se nato razširijo, ko se okužena datoteka zažene (Mitropoulos et al., 2017). Virusi se lahko širijo prek USB-ključkov, ki se uporabljajo za posodobitev sistema, okuženih e-poštnih prilog, prejetih v pristaniščih, ali prenosov programske opreme v ladijskih omrežjih. Ti virusi lahko motijo navigacijske sisteme, poškodujejo podatke o tovoru ali ustvarijo pogoje za zavrnitev storitve (DoS).

Virusi se pogosto pritrdijo na izvršilne datoteke in se aktivirajo šele, ko se datoteka zažene. Ko se aktivirajo, se lahko razmnožujejo, okužijo druge sisteme in potencialno prepišejo osnovno programsko opremo na ladji. To lahko moti delovanje in povzroči znatne izpade ali celo varnostna tveganja, če so prizadeti navigacijski sistemi.

  • Primer: Napad virusa iz leta 2017, o katerem je poročal MCAD, je bil usmerjen v logistični sistem pristanišča, pri čemer je poškodoval tovorno dokumentacijo in povzročil znatne operativne zamude. Virus je vdrl preko nezaščitene delovne postaje zaposlenega.
  • Blaženje: Redno posodabljajte vso programsko opremo, vključno z antivirusno zaščito, in omejite uporabo zunanjih naprav, kot so npr. USB-ključki, na ladijskih sistemih.
Črvi

Črvi so samostojna programska oprema, ki se podvaja in širi po omrežjih brez potrebe po gostiteljski datoteki ali interakciji uporabnika (Kim & Solomon, 2020). V pomorskih sistemih lahko črvi izkoristijo ranljivosti v ladijskem prometnem omrežju, kot so zastareli protokoli v sistemih za upravljanje motorjev, in prečkajo povezana omrežja. Širijo se lahko prek satelitskih povezav ali Wi-Fi-ja v pristaniščih, kar moti komunikacijo ali nadzorne sisteme plovil.

  • Primer: Napad »MaritimeWorm« iz MCAD je vključeval črva, ki je izkoriščal šibka gesla v satelitskem komunikacijskem sistemu plovila. Črv je motil e-poštne sisteme na krovu z zamikom komunikacije s pristaniškimi oblastmi.
  • Blaženje: Močna politika gesel v kombinaciji s segmentacijo omrežja lahko pomagajo preprečiti širjenje črvov.
Trojanski konji

Trojanski konj se prikrije kot legitimna programska oprema in uporabnike z zavajanjem prepriča, da jo namestijo (Whitman & Mattord, 2019). Na primer člani posadke ali osebje pristanišča lahko nevede namestijo trojanskega konja, ki se pretvarja, da je posodobitev navigacije. Ko so nameščeni, lahko trojanci ustvarijo zadnja vrata, ki omogočajo nepooblaščen dostop do občutljivih podatkov ladje, kot so načrti potovanja ali tovorni manifesti, ali pa omogočajo napade z izsiljevalsko programsko opremo. Za razliko od virusov in črvov se trojanci ne razmnožujejo sami, temveč se širijo z namernimi človeškimi dejanji, kot je prenos datotek iz nepreverjenih virov.

  • Primer: Leta 2020 je MCAD zabeležil napad trojanskega konja, ki je ogrozil programsko opremo ECDIS ladje. Napadalci so trojanca uporabili za oddaljen dostop do navigacijskih sistemov, s čimer so plovilo izpostavili tveganju piratstva.
  • Ublažitev: Preverite vir vseh posodobitev programske opreme in uporabite kriptografske podpise za zagotovitev pristnosti.