Uvod v kibernetsko varnost v pomorstvu
5. Vloga interneta stvari v pomorskih sistemih
Internet stvari (IoT) se nanaša na omrežje medsebojno povezanih fizičnih naprav, v katere so vgrajeni senzorji, programska oprema in tehnologije, ki omogočajo zbiranje, izmenjavo in obdelavo podatkov. Te naprave komunicirajo prek interneta ali drugih omrežij, kar omogoča avtomatizacijo, spremljanje v realnem času in odločanje na podlagi podatkov (Wikipedia, 2024). Za dosego teh zmogljivosti so sistemi IoT zasnovani z arhitekturo, organizirano v ločene plasti, od katerih vsaka obravnava specifične vidike zbiranja, prenosa in obdelave podatkov. Arhitektura običajno obsega tri osnovne plasti: zaznavno, omrežno in aplikacijsko plast, ki služijo kot osnova, in se lahko razširi na do sedem plasti za naprednejše sisteme. Čeprav ni enotne klasifikacije, dodatne plasti zagotavljajo več funkcionalnosti, hkrati pa ohranjajo isti osnovni namen, kot je prikazano na sliki 1 .


Slika 1: Primerjava triplastne in sedemplastne arhitekture interneta stvari .
Sloji arhitekture interneta stvari
Zaznavna plast služi kot vmesnik med fizičnim svetom in digitalnim ekosistemom. Odgovorna je za zbiranje podatkov iz okolja s pomočjo senzorjev in interakcijo z njim prek aktuatorjev. Aktuator je stroj, ki premika ali nadzoruje komponente v sistemu s pretvorbo energije v fizično gibanje. Naprave, kot so temperaturni senzorji, tlačni senzorji, RFID oznake in okoljski monitorji, zbirajo podatke, medtem ko aktuatorji izvajajo fizična dejanja na podlagi obdelanih podatkov. Komunikacijo znotraj te plasti omogočajo tehnologije, kot so brezžična senzorska omrežja (WSN), omrežja z nizko porabo energije (LPWAN) in mobilna omrežja, ki jih podpirajo protokoli, kot so MQTT, CoAP in AMQP, ki omogočajo učinkovito komunikacijo med napravami (M2M).
Omrežna plast upravlja prenos podatkov, ki jih zbere zaznavna plast, v druge dele arhitekture interneta stvari. Zagotavlja varno, zanesljivo in učinkovito komunikacijo z uporabo različnih protokolov in tehnologij. Uporabljajo se tehnologije prenosa, kot so Ethernet, Wi-Fi, NFC, Bluetooth, mobilna omrežja, LPWAN in satelitska komunikacija. Poleg tega protokoli stroj-stroj (M2M), kot so MQTT, CoAP, AMQP in DDS, omogočajo učinkovito izmenjavo podatkov, medtem ko prehodi in mostovi omogočajo nemoteno komunikacijo med napravami in višjimi plastmi.
Aplikacijska plast zagotavlja storitve in vmesnike za končne uporabnike. Interpretira in vizualizira podatke, kar pogosto omogoča interakcijo prek vmesnikov človek-stroj (HMI). Nadzorne plošče in analitične platforme obdelujejo podatke v uporabniku prijazne oblike, kot so grafi in poročila, zaradi česar so dostopni za odločanje. Računanje v oblaku in računanje na robu obravnavata obsežno analitiko in izračune v realnem času, medtem ko HMI in mobilne aplikacije uporabnikom omogočajo nemoteno interakcijo s sistemom interneta stvari.
Glede na uporabo in kompleksnost sistema lahko arhitektura interneta stvari vključuje dodatne plasti, kot so plasti za obdelavo, poslovne plasti, robne plasti in varnostne plasti, pri čemer vsaka obravnava specifične izzive.
Obdelovalna plast vključuje kopičenje in abstrakcijo podatkov, zbiranje in shranjevanje podatkov na napravah, trdih diskih ali v podatkovnih bazah za prihodnjo uporabo. Prav tako združuje podatke interneta stvari in podatke, ki niso povezani z internetom stvari, za smiselne vpoglede.
Varnostna plast zagotavlja bistveno zaščito pred grožnjami, povezanimi z internetom stvari, z varovanjem občutljivih podatkov in ohranjanjem integritete sistema. V pomorskem okolju mora ta plast obravnavati izzive kibernetske varnosti, kot so ponarejanje, hekanje in napadi za zavrnitev storitve (DoS).
Poslovna plast se osredotoča na zagotavljanje uporabniku prijaznih informacij in preoblikovanje surovih podatkov v uporabne vpoglede, predstavljene v obliki grafikonov ali poročil, kar je ključnega pomena za strateško in operativno odločanje.
Robna plast, ki se nahaja med omrežno in procesno plastjo, izvaja lokalizirane izračune za zmanjšanje zakasnitve in porabe pasovne širine. Večina podatkov se obdeluje in shranjuje lokalno, kar zmanjšuje odvisnost od oblačnih sistemov in odpravlja potrebo po pošiljanju informacij na oddaljene strežnike. To je še posebej koristno v pomorskem okolju, kjer je občasna povezljivost pogost izziv.
Uporaba interneta stvari v pomorstvu
V pomorskih sistemih internet stvari združuje napredne senzorje, komunikacijske tehnologije in podatkovna vozlišča za izboljšanje operativne učinkovitosti, varnosti, okoljske trajnosti in zasnove ladij. Uporaba interneta stvari se razteza na vrsto entitet, kot so plovila, platforme na morju, navigacijske boje in pristanišča, kot je prikazano na sliki 2 .
Senzorji, kot sta GPS in DGPS, zagotavljajo natančno navigacijo, medtem ko vremenski instrumenti zagotavljajo meteorološke podatke v realnem času (Sanchez-Gonzalez et al., 2019). Senzorji tovora spremljajo pogoje, kot sta temperatura in vlažnost, senzorji motorjev pa omogočajo napovedno vzdrževanje, s čimer se zmanjša čas izpada in preprečijo nepričakovane okvare. Okoljski senzorji dodatno zagotavljajo skladnost s predpisi s spremljanjem kakovosti vode, onesnaženosti in zdravja morskih ekosistemov. Prav tako prispevajo k izboljšavam pri zasnovi ladij, kar omogoča energetsko učinkovitejša plovila (Ang et al., 2017).

Slika 2: Uporaba interneta stvari v pomorstvu.
(Durlik in drugi, 2023)
V središču teh medsebojno povezanih sistemov je pomorsko središče interneta stvari (IoT), ki obdeluje podatke z ladij, pristanišč, navigacijskih boj in platform na morju. V pristaniških okoljih pristopi, ki jih omogoča IoT, izboljšujejo ravnanje s tovorom, upravljanje skladišč in logistiko z zagotavljanjem spremljanja in nadzora v realnem času. Na ladjah sistemi IoT pomagajo optimizirati porabo goriva, navigacijske poti in urnike vzdrževanja, medtem ko se platforme na morju zanašajo na IoT za opazovanje delovanja opreme in okoljskih pogojev, s čimer zagotavljajo tako varnost kot operativno učinkovitost. Tehnologije identifikacije, vključno s kodami QR in RFID, izboljšujejo sledenje, izsledljivost in nadzor komponent ladjedelnic (Fraga-Lamas et al., 2016).
Internet stvari (IoT) igra pomembno vlogo pri preoblikovanju pomorstva z izboljšanjem učinkovitosti, trajnosti in spremljanja okolja z vrsto inovativnih rešitev. V ladijskem prometu se sistemi RFID pogosto uporabljajo za sledenje in upravljanje, medtem ko platforme vmesne programske opreme omogočajo nemoteno izmenjavo informacij med plovili in prometnimi službami (KATAYAMA et al., 2012). Okviri, ki temeljijo na internetu stvari, dodatno podpirajo sledenje kontejnerjem, optimizirajo operativno ekonomiko in izboljšujejo učinkovitost dobavne verige. Za zagotovitev prenosa podatkov in odločanja v realnem času se uporabljajo komunikacijske tehnologije, kot so sateliti, radijske frekvence in podvodna akustika, ki omogočajo zanesljivo povezljivost tudi v oddaljenih pomorskih okoljih (Choi et al., 2017). V pristaniških okoljih sistemi za upravljanje skladišč, ki temeljijo na RFID, obravnavajo ključne izzive, kot so skalabilnost, toleranca napak in zasebnost, ter poenostavljajo ravnanje s tovorom in logistične operacije (Goudarzi et al., 2016).
Poleg operativnih izboljšav internet stvari pomembno prispeva k spremljanju morskega okolja s sledenjem ključnih parametrov oceana, kot so temperatura, pH, raztopljeni kisik, valovi in tokovi. Ti sistemi nadzirajo tudi habitate koralnih grebenov, globokomorske ribogojnice in ravni onesnaženosti, kar služi tako okoljskim kot navigacijskim namenom. Poleg tega platforme, ki jih poganja internet stvari, analizirajo nihanja tlaka in temperature v določenih regijah ter spremljajo naftna in plinska polja, kar zagotavlja varno in trajnostno delovanje (Kabanov in Kramar, 2022).
Skratka, internet stvari omogoča pametnejše sisteme za ladijski promet, upravljanje pristanišč in spremljanje okolja, kar spreminja pomorski sektor. Premik pomorstva k bolj trajnostnim in učinkovitim praksam je podprt z njeno sposobnostjo zagotavljanja vpogledov v realnem času in napovedne analitike. Raziskave in aplikacije se nenehno razvijajo, rešujejo probleme in odkrivajo nove priložnosti v tej panogi.